HUDA LUKNJA

Verjetno je Huda luknja dobila ime zaradi roparjev, saj je zelo primerno mesto za ropanje.

Deželna cesta Velenje–Dolič–Mislinja je bila odprta l. 1829, prej pa je tekel promet preko Graške Gore. V zahvalo za podporo so nadvojvodi Janezu postavili spomenik. Vlak po zanimivi železnici, speljani skozi več tunelov, je vozil od 1899 do 1969.

Huda luknja je soteska reke Pake, dolga 1 km, med hriboma Tisnik (786 mnm), ki sodi še h Karavankam, in Pečovnik (794 mnm) ter tudi ime  jame, v katero ponikne kratek potok imenovan Ponikva. Jame je odkrite 2,3 km: 20 dostopnih kraških votlin, med njimi Huda luknja, Vodni rov, Medvedji rov. Na pobočju Tisnika so še druge jame: Špehovka, Pilenica, Školjka. Hrib Tisnik je iz kamnin dolomiti in apnenci srednjega in zgodnjega triasa, okoli pa je lapor in peščenjak. Zato so tukaj alpske rastline: kortuzovka (raste le tukaj in na Uršlji gori), dvocvetna vijolica, skorjasti kamnokreč, lepi jeglič, planinski srobot, valdštajnija. Na vrhu Tisnika pa so kraške rastline: črni gaber, mali jesen, lovoristni volčin, mrtva kopriva – submediteranska flora. V jami so tri vrste hroščev, prvič najdene v tej jami: hrošček, dolg dva milimetra, ima ime po hribu: aphaobiella tisnicensis. Sicer pa v jamah živijo: pajki, drobne kačice, polžki jamničarji, rakci, netopirji, lesna sova. Na pobočjih ob Hudi luknji lahko s ceste občasno opazujemo gamse, ko je višje še sneg.

Že leta 1935 je Srečko Brodar v jami Špehovka odkril sledove paleolitskih poselitev, v kasnejših letih pa je nadaljeval njegov sin Mitja. Med najpomembnejšimi odkritji (Zbornik, str. 65–66) so:

• koščena in kamnita orodja starosti 35.000 do 20.000 let pr. n. št.  (starokamena doba) v Špehovki, obrusi medveda, kosti medvedov; znamenita je kost jamskega medveda obdelana v instrument drgalo,
• kamniti nožički ter edinstvena koščena konica z lečastim presekom,
• dve koščeni enoredni harpuni iz srednje kamene dobe (10.000 do 7.000 let pr. n. št.)
• sponka v Pilenici iz bronaste dobe,
• iz časov Rimljanov keramika terra sigillata.

Turizem se je tukaj razvil zelo zgodaj. Turistični ogled je omogočil domačin Ivan Vivod že l. 1894 (ena prvih slovenskih turističnih jam). Dokaz razvitega turizma je razglednica iz leta 1898. Sedaj je jama dostopna turistom z vodenjem jamskih vodnikov jamarskega kluba (Zbornik, str. 389–396). Šaleška planinska pot pelje iz soteske strmo v breg mimo Špehovke in Pilenice na Završe.

Še ena znamenitost Hude luknje iz prejšnjega stoletja je Puščavnik Eremit. V Hudi luknji je živel eno leto, pred tem pa v gradu Vodriž pri Podgorju. Željko Kozinc je v Poletu med drugim zapisal: Ta koroški deseti brat, duhovno bogatejši in po usodi še bolj tragičen kot Jurčičev Martinek, ki pa je premogel tudi lastnosti sv. Frančiška, Aljoše Karamazova in tibetanskega meniha, nima literarnega spomenika, ima pa svetel spomin med ljudmi, ki jim je več do izročila kot do branja. Je pa njegova pesnitev Puščavnikovi verzi, ki opisujejo njegovo nesrečno ljubezen, dostopna na medmrežju kot preslikava originalne knjižice.