• Šolska cesta 34, 2382 Mislinja
  • 041 634 303
  • drustvo@td-mislinja.si

MISLINJA

je središče istoimenske občine, ki leži na prevalu na 598 m nad morjem. Kraj je geografsko znan tudi kot razvodnica med Savo in Dravo. Dežne kaplje, ki padejo na streho šentlenartske cerkve, namreč po eni strani strehe odtečejo v reko Mislinjo, po drugi strani pa v reko Pako. Reka Mislinja se izliva v reko Mežo, ta pa v Dravo. Reka Paka se izlije v Savinjo, ta pa v Savo. Tako se kapljice, ki padejo  na cerkev sv. Lenarta v Mislinji, ponovno srečajo v Beogradu.   

Na hribčku nad naseljem so leta 1652 sezidali cerkev sv. Lenarta, ki so ji kasneje dodali zvonik in stransko kapelo. Notranjost je banjasto obokana in s poznobaročno opremo. Oltarji so iz znane delavnice mojstra J. J. Mersija iz okoli leta 1770.

Mislinja se ponaša tudi s športnim centrom srednje velikih skakalnic, kjer se zvrsti več pomembnih prvenstev. Skoki dosežejo dolžino okoli 100 metrov.

Skakalnice so ob cesti na Tolsti vrh, lepo pa se vidijo s ceste v Mislinjski jarek.

V kraju danes ni večjih industrijskih obratov in zato je življenje mirnejše . V 18. in 19. stoletju pa je bil to visoko razvit kraj z železarsko industrijo, o čemer pričajo tudi stare razglednice kraja. Sicer pa je bil v Mislinji, takrat imenovani Št. Lenart , že sredi 19. stoletja sedež občinskega urada. Gradnja železniške proge Dravograd–Velenje se je pričela l. 1898. Takrat se je industrija preusmerila v lesno industrijo, ki je med drugo svetovno vojno pričela celo z izdelavo montažnih lesenih hiš. Lastnik teh obratov je zgradil eno prvih ozkotirnih železnic že l. 1902 in jo elektrificiral l. 1913. Po drugi svetovni vojni je bilo kar nekaj industrijske opreme odpeljane iz kraja.

Mislinja pa se imenuje tudi reka, ki izvira s Pohorja. V pohorska pobočja je vrezala slikovito ozko dolino, »Mislinjski graben« ali jarek, po kateri teče preko številnih brzic in manjših slapov ter tvori tolmune. S pritoki je edini čisti in naravni vodni sistem širše okolice. Odlikujejo ga hidrološke, ekološke  in kulturno-krajinske kvalitete. Veseli so je tudi ribiči. Dala pa je tudi ime celi dolini od Mislinje do Otiškega vrha, kjer se izliva v Mežo.

Bogata gospodarska zgodovina kraja je opisna v Zborniku:

  • Steklarna, str. 126, 127,
  • Oglarjenje, str. 117–119,
  • Nekdanja železarna, str. 115–116 in 120–125,
  • Mislinjsko Pohorje,str. 128–130,
  • Lesna industrija, str. 131–139;