Dovžansko polje, dvignjeno in očem z regionalne ceste skrito, je zgodovinsko zelo zanimiv kraj s čudovitim pogledom na Uršljo goro in Peco. Nanj se zapeljemo, ko sledimo smerokazu v vas Dovže.

Na polju sta bili najdeni dve kamniti sekiri iz pozne mlajše kamene dobe, s katerima so si pomagali pri krčenju gozdov in obdelovanju zemlje. Ravnica, varna pred poplavami, je pritegnila tudi Kelte in Rimljane.

Že l. 1835 so na Pušnikovi njivi (v vasi Dovže) odkrili rimski nagrobni spomenik, ki naj bi izhajaliz druge polovice 1. ali začetka 2. stoletja. Na njem so imena, ki so izpeljana iz keltskih imen, kar priča, da so na tem področju pred prihodom Rimljanov domovali Kelti. Danes je spomenik vzidan v južno steno cerkve sv. Ilja v Šentilju.

Drugi nagrobnik so verjetno našli v bližini, in sicer je bilo to objavljeno l. 1861 in je danes vzidan v severno steno cerkve sv. Duha v Slovenj Gradcu.

Leta 1909 je slovenjgraški notar Hans Winkler raziskoval ostanke rimske podeželske vile (vila rustika) na Pušnikovi njivi, Koroški pokrajinski muzej pa v letih 1992 in 1993 in še od 1998 do 2001. Odkrili so skoraj meter široke temelje objekta velikosti 13 m x 15 m, opečnat kanal za dovajanje vročega zraka (za talno in stensko ogrevanje) in ostanke gospodarskih poslopij. Ocenjujejo, da vila izhaja iz 1. stoletja in da je bila naseljena še v 2. stoletju n. št. Poleg navedenega so našli še novec Pija iz istega obdobja ter nekaj kosov hišne keramike. Veliko drobnih najdb je žal v arhivih avstrijskih muzejev.

Leta 1940 so v Spodnjih Dovžah odkrili tretjo nagrobno ploščo iz marmorja, posvečeno Atelavdu, stoletniku (ime spet keltskega izvora), skupaj z ostanki gradbenega materiala. Predvideva se, da je bila tukaj še ena vila. Nagrobna plošča je vzidana v cerkev sv. Urha v Dovžah. Cerkev v Dovžah naj bi bila tudi med starejšimi, saj naj bi se omenjala že leta 1336, zagotovo pa l. 1587. Ima nekaj romanskih elementov. Sicer pa je notranjost skromna.

Nekje med razvalinami Valdeka in Šentvidom – Završami so odkrili še tri nagrobnike, ki so vzidani v cerkev sv. Vida. Na njih so vklesana latinska imena keltskega izvora. Zato se domneva, da je bila tudi tukaj podeželska posest. Dobro ohranjen in zelo zanimiv je nagrobnik, ki je vzidan v obzidje cerkve levo od vrat.

Ta cerkev se prvič omenja l. 1320 in je imela že l. 1399 svojega duhovna. Vredna ogleda pa je tudi zaradi del Štefana in Janeza Šubič.

Ocenjuje se, da so se veterani rimske vojske odločili za zemljo namesto denarne nagrade. Zemlja je bila dobra, na sončni legi, v zaledju planin, nekoliko odmaknjena od ceste in poplavne reke Mislinje. Bila pa je tudi blizu rimske ceste, ki je vodila iz Celja preko Vitanja v Slovenj Gradec in Celovec.

Ruševine vile rustike so danes pokrite z zemljo in skrite na travniku. Nanje opozarja le informativna tabla v vasi Dovže. Želja arheologov in turističnega društva je, da bi se ostanki vile rustike uredili kot arheološki park, ki bi ga lepo dopolnjevala v neposredni bližini stoječa preužitkarska hiša domačega zdravnika Starega Pušnika (1835–1914). Dediči so objavili knjigo, ki vsebuje njegove rokopise diagnoze in načinov zdravljenja bolnikov.

Več o arheologiji v Zborniku, str. 65–75.