NAJVIŠJI VRHOVI POHORJA

Celotno Pohorje, ki sodi med centralnoalpsko pogorje, je med Dravogradom in Mariborom dolgo kar 68 km. Najvišji vrhovi tega pogorja sodijo v področje naše občine oziroma po njih teče meja s sosednjimi občinami. Naj omenimo le tri najvišje:

Najvišji je ČRNI VRH 1542 mnm z lepim planinskim obeležjem treh sklenjenih križev, delom dr. Alojza Pogorevca. Nanj vodijo planinske poti iz Mislinjske doline, opisane pod »POHODNIŠKE POTI«, z Grmovškovega doma in z Ribniške koče, ter seveda Slovenska planinska pot, tako iz Slovenj Gradca do Maribora ali obratno. Razgled je odprt predvsem proti jugu in zahodu v Mislinjsko dolino ter proti Uršlji gori in Peci.

 

VELIKA KOPA, ki je zahodno od Črnega vrha (najbolj severna točka naše občine), je  na 1542 mnm najbolj razgledna. Na vzhod in proti severovzhodu se nam ob čistem ozračju odpre pogled na celotni hrbet Pohorja vse do Maribora, na severu na Avstrijske Alpe, na zahodni in južni strani na Mislinjsko dolino s Slovenj Gradcem, na zahodu na Peco, Olševo, Uršljo goro, Raduho, na jugozahodni strani na Velenje, Kamniško-Savinjske Alpe, Menino planino, Golte. Na Kopo vodijo poti iz Mislinjske doline, opisane pod »POHODNIŠKE POTI«, z Grmovškovega doma in Partizanke, po razglednih planjah, ter že prej navedena Slovenska planinska pot.

RIBNIŠKI ALI JEZERSKI VRH na 1537 mnm je hitro dosegljiv z Ribniške koče in zelo obiskan, saj se pod njim skriva čarobno Ribniško jezero. Poznate tisto pravljico o sv. Urški in povodnem možu? Povodnega moža je zvonjenje iz cerkve na Uršlji gori tako motilo, da se je odločil odnesti jezero z Uršlje gore na Pohorje. Izbral je čudovit kraj med nizkim borovjem. Ta kraj še danes vsem pohodnikom nudi čudovit počitek ob vodni gladini, v kateri se zrcalijo čudovite barve neba, tako v sončnem kot v oblačnem vremenu. Le povodnega moža vidi redkokdo.

V zimskem času vsi navedeni vrhovi, in ustrezno strma pobočja, služijo zimskim užitkom, tako alpskemu smučanju kot teku na smučeh, saj so na tem delu Pohorja kar trije smučarski centri: Kope, Ribniško Pohorje in Rogla. V poletnem času pa poleg pohodnikov na pohorskih planjah srečujemo tudi nabiralce borovnic, brusnic in drugih zdravilnih zelišč, v gozdovih pa nabiralce gob. Tudi kakšnega lovca, ki opreza za gamsi, lahko srečamo.

KRATKI ZGODOVINSKI POGLED NA POHORJE

Planje so travišča na planotah kot ostanki pašnikov in travnikov, ki so nastali z izsekavanjem gozda za pašo živine. Na Pohorju je živelo v preteklosti veliko ljudi, saj je bila velika potreba po oglju. Najprej za potrebe steklarne, ki je v Mislinjskem jarku verjetno delovala med leti 1794 in 1834. V času fužinarstva, ki je v Mislinji delovalo 200 let, vse do konca 19. stoletja, so oglarili v gozdovih, v okolici Ribniškega sedla in pod Kopami pa so kopali železovo rudo. Pohorje je namreč geološko zelo zanimivo. Zgrajeno je pretežno iz metamorfnih kamnin, ki od vseh strani obdajajo tonalitno jedro (globočnina), ta prehaja v granodiorit, ki ga kopljejo v Cezlaku in Josipdolu. Zahodno Pohorje je pretežno iz sedimentov. Tu so tudi sledovi močnega vulkanskega delovanja, med katerim je nastal dacit in ležišča železove rude (magnetit). Steklarji pa so izkoriščali pohorski kremen. Pohorje pa je zapisano tudi v zgodovino elektrifikacije: od 1940 do 1942 je vetrna elektrarna oskrbovala Kočo pod Kopo (do požiga koče).

Več lahko preberete v Zborniku, str. 115–130.