PRIPOVEDKE O KRAJU IZ KNJIŽNIH IN ELEKTRONSKIH VIROV

POIMENOVANJE HUDE LUKNJE
V gradu Valdek je nekoč prebival bogat graščak. S podložniki je ravnal zelo slabo. Nekoč so vozili grajski hlapci vino z gradu Turn. Med vožnjo jim je padel en sod v vodo. Ko je graščak za to izvedel, je začel uboge hlapce pretepati. Ko je padel prvi hlapec pod težo silnih udarcev, se je naredil prepad in zemlja je požrla mrtvega hlapca krutega graščaka. Ta kraj so ljudje jeli imenovati „Huda luknja“.
Vir: http://sl.wikisource.org/wiki/Valdek

V HUDI LUKNJI STRAŠI – MODERNA (PRI)POVEDKA
V Hudi luknji včasih ponoči štopata črna baba ali bela žena. Včasih pa se kar sama pojavi v avtomobilu in se nekaj časa pelje z voznikom, nato pa nenadoma izgine. Enkrat se je celo pojavila na avtobusu in se nekaj časa peljala, nato pa hitro izginila. Bela žena običajno varuje voznika pred nesrečo.
Vir: http://www.knjiznica-velenje.si/filelib/2010-knjiznica/domoznanstvo/saleski_razgledi/kvartic_v_hudi__luknji_strasi.pdf

VELIKAN VOLVEL
V jami v hribu Turjak (hrib nad Mislinjo) sta imela dom velikan Volvel in njegova žena. Velikan je bil tako velik, da je za zajtrk pojedel celega vola. Vole in krave je kradel ljudem pod Mislinjskim Pohorjem. Več moških mu je sledilo, a jih ni bilo nazaj. Nekoč pa ga je izsledil pogumen pastirček, ker mu je ukradel celo čredo. Našel je njegov dom, ko je velikan spal. Šel je po pomoč k župniku. Z župnikom sta ga za vedno pregnala na Pohorje, kamor se je preselil z ženo. Od takrat naprej ni več kradel živali domačinom, ti pa ga tudi niso nikoli več videli.

MESAR IN VOLK
Kmet na manjši kmetiji nad Šentiljem si je pozimi služil kruh tudi kot mesar. Nekega zimskega dne je bil na kolinah na kmetiji v dolini. Po zaključku koline so malo posedeli ob jedači in pijači. Tako je bilo že pozno, ko se je odpravil proti domu. Bila je svetla noč z luno. Ko je tako hodil po gozdni poti, je naenkrat dobil občutek, da ga nekdo zasleduje. Ozrl je se in zagledal volka. Kmet je spremenil hojo v tek, volk pa tudi. Med tekom se je spomnil, da ima pri sebi koline: klobaso, dva kareja in nekaj »hrtiša«. Tako se je hitro odločil, da bo volku podaril en konec klobase in mu med tem pobegnil. Volk je z veseljem pospravil klobaso, a se nato še hitreje pognal za kmetom. Ko ga je kmet znova opazil, mu je vrgel še drugi konec klobase. Tudi tokrat kmetu ni uspelo ukaniti volka, saj mu je ta ponovno sledil. Naslednjič je žrtvoval kare, pa tudi to ni bilo dovolj. Vendar je kmet vseeno srečno prišel do doma, a na koncu ni imel nobenega kosa kolin več.